Kategorija: Udeleženci

Divja hrana ali kako shekati vsakdanjo prehrambeno oskrbo

Naš redni gost in strokovnjak za divje užitne rastline Dario Cortese bo znova prevetril naše prehranjevalne navade ter obogatil okuse letošnjega PIFcampa!
Večina divjih rastlin, ki rastejo po vsem svetu, je užitnih. Nekatere niso. Dobro je poznati obe vrsti.
Naša oskrba s hrano se je pred približno 10.000 leti začela drastično spreminjati, začenši s prihodom sestavin iz Bližnjega vzhoda, da velikih sprememb po tako imenovani industrijski revoluciji sploh ne omenjamo – še posebej pa sredi 20. stoletja – zato danes uživamo hrano, ki raste na policah v trgovinah, včasih tudi na domačem vrtu. Toda divja živila so še vedno okrog nas, veliko jih je. Lahko jih je pripravite na različne načine, v kombinaciji z gojeno hrano, za katero ne bi smeli porabiti preveč denarja, npr. stročnice, nekaj zrn, korenovke, krompir itd. Tudi maščobe so potrebne. Pa ščepec soli.
Na PIFcampu bomo poskušali ugotoviti, kakšen bi bil letni strošek obrokov hrane, kombinirane na zgoraj navedeni način. Toda denar v resnici ne šteje; kar je resnično pomembno sta izkušnja in spoznanje, da niste odvisni od industrijske preskrbe s hrano. Da energijskih učinkov divje hrane sploh ne omenjamo.
Materiali in orodja: užitne divje rastline so okoli nas, orodja smo mi. Lonci in ponve pa so vedno v kuhinji.

Svetlobnarava

Svetlobnarava je projekt, ki sta ga zasnovala udeleženca PIFcampovega hackatona Tamara Mihalič in Jure Vidmar. V naravnem okolju želita ustvariti prostor, kjer prisotnost in aktivnost udeležencev obudi magične skrivnosti soških gozdov. Žal še nista odkrila svojih nadnaravnih sposobnosti, zato bosta magijo v gozdu pričarala s tehnološkimi posegi, kot je integracija luči in senzorjev v naravno okolje. Na gozdni jasi bosta postavila omrežje svetil (svetlobnih rastlin, robo-kresničk ipd.), ki bodo oživele le ob interakciji z udeleženci.

Ena izmed interaktivnih točk bo Wi-Fi drevo, totem, ki sprosti svojo magijo le ob dovoljšnjem številu nanj povezanih ljudi. Druga je pepelnik, v katerem žareči ogorki pošiljajo svetlobne impulze v travnik. Tretja je gugalnica ali viseča mreža, ki z nihanjem ustvari valovanje in prebudi življenje v spečem gozdu. Idej imata veliko, a predvsem si želita ustvarjanja, povezovanja in interdisciplinarnega sodelovanja z ostalimi udeleženci PIFcampa. Hekajmo skupaj! :)

Secure Shell (z İpek Burçak & Eren İleri)

Secure Shell je samotna postojanka, [nekakšna] avtonomna instalacija, poskus javne umetnosti. Sestavljajo jo Raspberry Pi, brezžična dostopna točka na sončno energijo in zaslon z e-črnilom, poudarja pa introvertirano izkušnjo.

Introverti ali osebe, ki so občasno sramežljive, se v situacijah, v katere je vključeno večje število ljudi in zahtevajo višjo socialno spretnost, pogosto počutijo negotove. Secure Shell jim ponuja zatočišče, vsem udeležencem pa možnost samotnega počitka prek komunikacije z napravo na samotni lokaciji.

Instalacijo bomo zgradili v prvih dneh PIFcampa, poleg izdelave naprave pa bo proces vključeval tudi izgradnjo majhnih “lupini podobnih struktur” [IRL], s čimer jo bomo zaščiti pred vremenom ter udeležencem zagotovili varno in udobno izkušnjo. K sodelovanju pri gradnji terminala oz. instalacije bodo povabljeni vsi udeleženci PIFcampa.

V naslednjem koraku bomo Secure Shell namestili na oddaljeno lokacijo, po namestitvi pa bo dostopna in odprta za vse udeležence.

Udeleženci bodo do naprave lahko dostopali preko SSH protokola na njihovih pametnih telefonih ali prenosnih računalnikih (oz. preko kateri koli drugih napravah z brezžično povezavo in možnostjo SSH). Vnaprej določeni ukazi bodo sprožili naključne izhode na zaslonu, povezava udeležencev s Secure Shell pa bo temeljila na medsebojnem zaupanju, saj bodo do njega dostopali kot administratorji, zaradi česar bo Secure Shell hkrati tudi ranljiv in ga bo mogoče shekati. Umetniki bodo ustvarili / kurirali besedilne in likovne vsebine, ki bodo vidne na zaslonu.

Fermentacije z divjimi rastlinami

Z lokalnim strokovnjakom za užitne divje rastline Dariem Cortesejem & Kristijanom Tkalcem (BioTehna Lab) bomo preizkušali stare in nove oblike vzhodno ter zahodno azijskih fermentacij.

Zadali smo si dve nalogi:

Produkte tradicionalnih oblik fermentacij, med katere štejemo tempeh, mlečni in vodni kefir ter kimči, bomo aktivno uporabljali v kuhinji PIFcampa.

Drugi del fermentiranja se bo izvajal v obliki vsakodnevnih delavnic, kjer bomo sproti nabirali zelišča in testirali razne kombinacije. Lahko naredimo tempeh s koprivo? Koliko ljudi upa poizkusiti natto? Kakšen je jutranji kefir z divjimi sevi kvasovk? Kako dobre so palačinke iz naravno skisane mase?

Proces: Sestava inkubatorjev -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje

Računalni(š)ki ljubitelji glasbe

Računalnike velikokrat uporabljamo za repetitivne naloge ali pa jim nalagamo gore primerov, da jih naučimo razlikovati med raznotermi situacijami. Kaj pa če bi jim poverili, da opravijo (del) ustvarjalnih nalog. Kaj pa če bi jim naložili, da izdelajo novo in edinstveno glasbo?

Eden od načinov kako priti do tega je, če imitiramo naravo (po Darwinu). Glasbene komade lahko razumemo kot posameznike, ki se lahko mešajo, mutirajo in tekmujejo v navdihovanju naših ušes. V tej igri ni “najboljše” muzike, ampak nas zanima najbolj “drugačna”.

Na koncu, na Odprti Soboti, bo ta evoulcijski proces usmerjan s strani publike, tako da bo ustrezal njihovim željam.

Avtor ideje Nicolas Toussaint pa o sami evoluciji projekta pove naslednje:

“Na začetku bi vam rad predstavil zabavne primere tega kako deluje evolucijski algoritem. Nato lahko začnemo z enostavnim projektom in se začnemo igrati z njim. Po tem ko usvojimo osnove, ga lahko naredimo kolikor hočemo zapletenega. Z namenom, da ga lahko naredimo bolj zanimivega, lahko prediskutiramo številne gradnike projekta. Lahko celo dodamo nek del, kar tako, samo zaradi njega samega. Med temami so: najboljši način reprezentacije glasbenega komada, osnovni gradniki, s katerimi želimo začeti, kako jih postavimo skupaj, genialni načini kako opredeliti različnost(i) glasb, raznoteri načini modifikacije in uglaševanja muzike.”

Kaj pa mehatronika v naravi?

Lovrenc Košenina se bo na PIFcampu lotil izdelave vremenske postaje in Roboroke, ki bo na podlagi zbranih podatkov skrbela za rastline. V vremenski postaji bodo senzorji za temperaturo, vlago, UV, zračni tlak in veter, hkrati pa bo lahko vsakdo do zbranih podatkov dostopal preko javne odprtokodne mreže Weather Underground. Roboroka bo sestavljena iz lasersko razrezanih delov, premikala pa se bo s pomočjo servo motorjev, ki jih bo krmilil Arduino. V času delavnice bo roka nadzorovana s pomočjo game pada, v prihodnje pa bo avtomatizirana.
V okviru projekta bo Lovrenc izvedel tudi delavnico, na kateri bodo udeleženci izdelali generične klešče za širok spekter opravil in načrtovali modularne nastavke.

Audible Healing Pressure Points

Projekt Audible healing pressure points se navezuje na dosedanje delo Lavoslave Benčić s področja e-tekstilij oziroma na idejne koncepte in izvedbo kolekcije interaktivnih rokavic, ki jih je ustvarjalka v laboratoriju Rampa izvedla v obdobju 2016-2018. V projektu Audible healing pressure points je telo v interakciji z elektroniko na točkah, ki zmanjšajo ali zdravijo bolečine po metodi tradicionalne kitajske medicine, terapevt pa jim med terapijo masira oziroma nanje pritiska. Rezultat projekta bi bili e-bio tekstilni elementi iz gob na katerih je integrirano vezje, ki ob pritisku sproža zvok.

Namen:
• Raziskati kako je možno združiti elektroniko, bio tekstil in vzhodnjaške metode zdravljenja bolečin
• Preveriti ali združitev terapevtskega pritiska na zdravilno točko v kombinaciji z zvokom/frekvencami lahko vzpostavi tesnejši odnos med terapevtom in bolnikom
• Preveriti ali koordinirana uporaba pritiska in zvoka dvigne raven zdravljenja bolečin
• Združiti načela in potenciale nosljive elektronike in učinke vzhodnjaškega zdravilstva na področju odpravljanja in blaženja bolečine
• Izdelati delujoče nosljive zdravilne elemente iz e-bio-tekstila, ki se bodo med terapijo (pritiskom/masažo) odzivali z zvokom (frekvencami)

Pametna kolesarska jakna

V svojem predlogu projekta se Sanja Hrvaćanin in Eva Pondrk lotevata izdelave Pametne jakna za kolesarje s smernimi kazalci za večjo vidnost in varnost kolesarjev v prometu, ki bo združevala sodobne senzorje in elektroniko.

Potek delavnice in dela

1. dan: osnove e-tekstilij (spoznavanje osnovnih elementov in šivanja s prevodnim sukancem …)

2. dan: izdelava osnovnega e-tekstilnega vezja

3. dan: predelava starega kosa oblačila v pametni kos oblačila in izdelava prototipa (LED, senzorji, … )

4. dan: nadaljevanje dela na prototipu

5. dan: zaključna dela na prototipu

6. dan: predstavitev prototipov nastalih na delavnici in pametne kolesarske jakne (in/ali svetilke)

Boštjan Čadež Fšk: Trivolan

Letos se nam prvič pridružuje slovenski vizualni umetnik, razvpiti VJ in avtor danes kultne spletne igrice Line Rider Boštjan Čadež Fšk, ki se bo lotil izdelave DIY haptičnega vmesnika.
Trivolan bo MIDI kontroler, ki bo omogočal kontroliranje treh parametrov v odnosu na položaj ročice v prostoru. Inspiracija zanj je bil haptični vmesnik podjetja Force Dimension, ki sem ga imel priložnost preizkusiti na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Takoj, ko sem ga preizkusil (ali celo malo pred tem), sem si zaželel imeti nekaj podobnega za uporabo v svojih video performansih. Na žalost pa je tudi najcenejša verzija Omega3 s ceno 17.000 EUR veliko predraga za lačne umetnike, ki bi le želeli intuitivno spreminjati tri stvari hkrati. Zato sem se odločil, da si podoben vmesnik izdelam sam. Na žalost se bo potrebno odreči tisti fini povratni informaciji o sili, ki jo punuja vmesnik Omega vendar mislim, da zaradi tega ne bo prevelikega joka, saj bo v tolažbo nekaj manj kot 200x nižja cena.

Ko bo vsega konec in se bo prah v delavnici polegel, nameravam načrte in programsko kodo objaviti na internetih, kjer bodo na voljo še ostalim uporabniških vmesnikov željnih ustvarjalcem.

Sinti v divjini z Bastl Instruments

Na PIFcamp se ponovno vrača Václav Peloušek, ustanovitelj kolektiva Bastl Instruments. Preverite katere vsebine ima v mislih!

“Letos bi se na PIFu rad osredotočil na izdelovanje zelo enostavnih vezij, ki nam lahko pomagajo prevesti kakršnokoli informacijo iz okolja v uporabne signale za sinte. Prejšnja leta je bil Eurorack modul Sense glavno orodje za te prevode – bodisi iz elektronskih tekstilij (spomnite se čarobnih čevljev) ali drugih naravnih kontaktov in senzorjev (nastop Hanne, Mike, Andyja in drugih). Takšna vezja lahko z uporabo ojačevalnikov ali enostavnih mikro kontrolerjev izdelamo zelo enostavno – tokrat delujočih na baterije. Baterijsko/USB/sončno napajanimi sinti (te že imamo: Kastle, Softpop, Nature synth …) in senzorski vmesnik nam bodo omogočili izdelavo sofisticiranih sint instalacij v divjini.

Lani sem bil res zadovoljen z enostavnostjo povezovanja drugih projektov in skupin s pomočjo Sense modula, in tako sem si letos zamislil izdelati različico, ki bi se napajala prek mini USBja. Mogoče mi uspe s seboj prinesti nekaj prototipov.
Za tiste, ki nimajo nobenih sintov na baterije, lahko pripravim delavnico izdelovanja Kastla in nekaj teorije in prakse o tem kako prevesti upornost/male voltaže v uporabne kontrolne voltaže. Lahko imamo tudi en kratek uvod v modularno sintezo.
Zaradi romantičnega cilja, da bi bil čim dlje od računalnikov, bom prinesel še več sintov, inštrumentov in opreme. Lanski večerni jami so bili N O R I in bilo bi super, da bi nadaljevali s tem.”