Torek; Alternativni družbeni mediji, memi, tattoo studio in še več …

Torkovo jutro je bilo polno akivnosti. Skupina glasbenih in tehnoloških navdušencev, ki je oblikovala skupnostni projekt, osredotočen na razvoj multi-senzornega sintetizatorja, imenovanega (za zdaj) OctoSense , je nadaljevala svoje delo pod vodstvom Václava Pelouška (Bastl Instruments). Razvoj vmesnika, ki bo omogočal hkratno uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in nadzor drugih naprav, se je začel že v Ljubljani in se nadaljuje tudi na PIFcampu.

Do zdaj so sestavili večino OctoSense prototipov in skupina je tako lahko začela postopek testiranja. Julijan in Jakob sta napisala osnovno programsko opremo za preizkušanje vmesniških elementov, gumbov in LEDic, preizkusiti pa morajo še analogna vezja in vhode, da lahko preverijo kaj od strojne opreme deluje in kaj ne, pravi Václav. Ideja je, da bo ta naprava izvajala kalibracijo, pridobivanje podatkov in mapiranje. Toda kako se bo razlikovala od podobnih, ki so že na voljo na “trgu”? “Običajno za vse te dele napišete kodo po meri, senzor povežete z Arduinom, napišete kodo za kalibracijo, če potrebujete nekaj ekstrakcije podatkov, se s tem borite še en dan itn.… torej, to je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko programiranja”, pojasnjuje Václav. Toda z vmesnikom Octosense bo vse to mogoče narediti v samo nekaj minutah in hkrati tudi izvedli prilagoditve v samem procesu, na primer med nastopom.

Preden bo Octosense lahko predan uporabniku kot delujoč izdelek, pa skupino čaka še veliko dela. Kalibracijski del procesa naj bi bil končan do konca tega tedna. Septembra, ko se Vaclav vrne v Ljubljano na drugi del svoje rezidence pri Projektu Atol in Osmo/zi, pa bo delo osredotočeno na aspekte pridobivanja in preslikave podatkov. Uporabniku naj bi bile vse te operacije zlahka dostopne z nekaj kliki na gumbe, zato skupino nenazadnje čaka tudi še razvoj uporabniškega vmesnika.

Pozno dopoldne je Joreg vse povabil v glavni šotor, da bi se pogovarjali o alternativnih družabnih medijih. Kljub tropski vročini, ki jo je povzročil “učinek tople grede” v šotoru pod opoldanskim soncem, so se mnogi odločili, da se udeležijo delavnice.

Tekom predstavitve obstoječih alternativ dominantnim družabnim medijem se je pogovor dotaknil številnih pomembnih konceptov: zaprti sistemi v primerjavi z odprtimi, ki omogočajo interoperabilnost, vloga korporacij in dilema aktivnega uporabnika proti pasivnemu potrošniku …

Delavnica se je nato osredotočila na Mastodon, eno najuspešnejših alternativ obstoječim družbenim medijem, ter na protokol ActivityPub in povezani Fediverse, skupek medsebojno povezanih strežnikov, ki se uporabljajo za spletno založništvo. Predstavitev je sprožila dolgo in zanimivo razpravo, ki se je dotaknila številnih pomembnih tem, od aktivne uporabe tehnologije na splošno pa vse do cenzure na internetu.

Po kosilu je Maggie Kane vodila meme delavnico povezano z njenim projektom DIY meme, kjer lahko udeleženci oblikujejo funkcionalna vezja v obliki popularnih memov in svoje dizajne zjedkajo na bakrene plošče PCB.

Medtem se je v hladni senci bližnjega drevesa odprl pop-up tatoo studio. Projekt Leoni Voegelini, Rodolfa Costa Castra, Juliana Jungela in Hannah Perner-Wilson udeležencem PIFcampa ponuja trenutek počitka in sprostitve, medtem ko jih tattoo umetniki začasno tetovirajo z risbo, ki predstavlja trenutni projekt vsakega posameznega udeleženca.

Pozno zvečer so se pod čudovitim zvezdnatim nebom v dolini Soče združile tri različne situacije, ki so ustvarile edinstveno doživetje za nočno množico: klasični kres, ki je s svojo toploto ponovno pritegnil malenkost premražene udeležence, Bernhardove neverjetne laserske projekcije na drevesih v okoliškem gozdu in – še enkrat – dolg in prijeten skupinski jam session. Mnogi so vztrajali do poznih ur brez strahu pred jutranjim mačkom in pohodom na Krnska jezera, ki jih je čakal naslednji dan.

Naj se varjenje začne…

Na prvi delovni dan je dvorišče PIFcampa že ob zajtrku brenčalo od navdušenja. A medtem, ko so se vsi drugi še pripravljali na delo, ki jih čaka, sta kuharja Klemen in Miha že ponosno predstavila svojo prvo stvaritev.

Ena prvih dejavnosti dneva je bila delavnica varjenja piva, ki jo je Rob vpripravil v Nežinem hlevu. Rob je razložil postopke filtriranja, polnjenja in vse možne spremenljivke in trike s katerimi si udeleženci sami lahko pripravijo pivo po svojem okusu. Priprava Pale Ale piva traja približno en mesec, udeleženci PIFcampa pa bodo poskušali ustvariti pivo v petih dneh. Vonj vrele mešanice se je razširil na travnato polje, skupaj z rahlim splošnim omamljenjem zaradi degustacije piva, ki je bila na voljo udeležencem, pa je ta delavnica ponudila tudi izkušnjo tipičnega mittelevropskega poletnega zajtrka.

Sočasno z delavnico varjenja piva je v šotoru PIFcampa potekala delavnica feministično-hekerske akupunkture. Udeleženci so se pod vodstvom Stephanie Wuschitz osredotočili na grajenje naprave za sonificiranje najbolj aktivnih akupunkturnih točk na površini kože, ki jih je možno povezati tudi s programom Pure Data.

Stephanie Wuschitz, katere udeležbo na PIFcampu podpira Österreichisches Kulturforum Ljubljana (najlepša hvala!), deluje na stičišču umetnosti, raziskovanja in tehnologije, s posebnim poudarkom na feminizmu, odprtokodni tehnologiji in skupnostnem znanju. Je ena osrednjih članic Mz* Baltazar’s Lab, kolektiva in feminističnega hekerskega prostora na Dunaju.

Na delavnici, ki je raziskovala tudi prevodnost naših teles, so udeleženke uporabljale le komponente iz pravične trgovske verige, oziroma take, ki jih lahko izdelamo sami ali pa recikliramo.

Po kosilu se je z dobro obiskanim uvod v oblikovanje tiskanih vezij z odprtokodno programsko opremo KiCad pod vodstvom Klemensa Kohlweisa začela delavnica, ki se bo nadaljevala tudi med tednom. V ponedeljek je skupina govorila o izzivih in možnostih oblikovanja in proizvodnega procesa, v prihodnjih dneh pa se bodo osredotočili na oblikovanje lastnih funkcionalnih in/ali lepih vezij. Če bo vse po sreči, jih bodo morda celo izdelali do konca tega PIFcamp-a.

Tik pred večerjo se je skupina prijateljev gliv zbrala na prvi seji pripovedovanja zgodb, ki se odvija v okviru projekta Internet gliv pod vodstvom Rosi Grillmair. Rosi je predlagala ta špekulativni projekt, da bi spodbudila zamišljanje alternativnega internetnega omrežja, ki bi temeljiv na glivičnih sistemih. Projekt motivira vprašanje, kako bi lahko negovali te naravne sisteme in koristili od že obstoječih poti za pošiljanje sporočil. Morda bi lahko spodbudili mreže gliv, da se približajo človeškim skupnostim in ustvarijo podatkovno pot hranil in informacij? Kateri komunikacijski protokoli so v rabi v glivičnih omrežjih? Kaj glivna mreža potrebuje, da lahko dobro uspeva?

Po večerji se je v kampu dogajalo več dejavnosti. Na košarkarskem igrišču za šolo je plesna delavnica pod vodstvom Janne Kummer ponudila nekaj večerne telovadbe. Luka the firestarter je poskrbel za prvi kres letošnjega PIFcampa, medtem ko je Polona v šotoru vodila že tradicionalno delavnico »Losing at Tarok with Polona«.

PIFcamp je nazaj in pripravljen, da ustvari DIYstractiON!

Po lanskoletni korona-okrnjeni ediciji se PIFcamp vrača v polni zasedbi. Gneča šestdesetih znanih in novih obrazov umetnikov/ic, hakerjev/k, glasbenikov/ic, inženirjev/k, memsterjev/k in njihovih nečloveških prijateljev se je zbrala na sedaj že tradicionalni lokaciji v dolini Soče in otvorila sedmo edicijo PIFcampa, enotedenskega produkcijskega laboratorija, ki prepleta umetnost, tehnologijo, kreativnost in prosto-dostopno znanje.

Takoj ko so se vsi udobno namestili na dvorišču kampa in sta Tina in Uroš razložila osnovna pravila PIF bontona, so sledile kratke predstavitve letošnjih udeležencev, ki so obljubile pester teden poln praktičnih delavnic, predstavitev, terenskih izletov, laboratorijskih raziskav, jam sešnov in – česar na PIFu nikoli ne manjka – zabave. 

Veselimo se napovedanih projektov in delavnic, ki se ukvarjajo z iskanjem “mehanične narave”, “mikro zgodbami” o glivah, varjenjem piva s pomočjo odprtokodnih tehnologij, razvijanjem vmesnika za simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav, novimi tehnikami snemanja 360-stopinjskih videov, glivastim internetom, razvojem eksperimentalnih “rokavic” s kontrolerjem gibanja in DIY mikrobnimi gorivnimi celicami,… če naštejemo le nekatere. 

Zdi se da sta ključni besedi letošnje edicije #blato in #gobe. Kaj bo zraslo iz te kombinacije, še ne vemo, gotova pa je vsaj ena stvar – morda bo kombinacija ponudila plodna tla za produkcijo kvalitetnih pifmeme vsebin. Soča Memelordi so že zavihali rokave – več o tem v naslednjih PIFlogih. 

Po večerji je Bernhard na mizo postavil MB Vectrex, starinsko igralno konzolo iz leta 1983. Ko je bila konzola enkrat prižgana, so se PIFovci hitro pričeli zbirati okrog nje. Z asteroidi navdahnjena videoigra Mine Storm je pritegnila igralce kot mačko pritegne laserska točka ali miš zvok flavte in v nadaljevanju večera konzola ni samevala – večina PIFovcev je odigrala vsaj eno igro. Kmalu so se vintage vesoljski zvočni efekti Mine Storma pomešali z zvoki in notami, ki so prihajali iz sintov Mitje in Vaclava.

Čez nekaj časa je bil Vectrex dodan v jam session kot osciloskop za upodabljanje zvočnih valov iz sintetizatorjev, kar je hladnemu melodičnemu stilu dodalo sanjsko hipnotično noto. Jam, ki je zaključil prvi PIFcamp dan, se je nadaljeval pozno v noč in zabaval tistih nekaj nočnih ptic, ki se še niso vdale spancu.

OctoSens

V skupnostnem projektu OctoSens skupina navdušencev nad zvokom in tehnologijo pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl Instruments) združuje različne perspektive v snovanju vmesnika, ki bo omogočal simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav.

OctoSens

Razvoj multi-senzoričnega sintetizatorja zvoka je skupnosti projekt in del umetniške rezidence Zavoda Projekt Atol in Platforme konS.

Senzorji in glasba

Glasbeniki so od nekdaj stremeli k raziskovanju novih načinov oblikovanja zvoka. Razvoj tehnologij in njihova dostopnost so to raziskovanje še pospešili in omogočili, da v proces oblikovanja zvoka vključimo različne elektronske senzorje. Vendar pa velika množica različnih senzorjev in pomanjkanje praktičnih vmesnikov, od umetnika pogosto zahtevajo tehnično znanje ali nakup drage specializirane opreme, kar predstavlja oviro pri ustvarjanju.

Ta ovira nas je vzpodbudila, da raziskujemo načine, kako bi umetnikom omogočili, da pester nabor različnih senzorjev na enostaven in intuitiven način uporabijo za spreminjanje zvoka. Pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl instruments) smo kolektivno osnovali napravo, ki smo jo poimenovali OctoSens.

Kaj bo OctoSens?

S štirimi analognimi vhodi, dvema digitalnima in dvema vgrajenima senzorjema za dotik, bo OctoSens ponujal 8 načinov spreminjanja poljubnih parametrov zvoka hkrati. Vgrajen mikrofon, dva taktilna senzorja in digitalni sintetizator zvoka na mikrokontrolerju omogočajo, da lahko OctoSens uporabimo samostojno brez dodatnih senzorjev in drugih zvočil, potrebovali bomo zgolj zvočnik na katerega ga priključimo. Informacije, ki jih bodo senzorji posredovali OctoSens-u bomo lahko uporabili za digitalno upravljanje glasnosti, višine tona, filtriranje frekvenc in drugih funkcij vgrajenega sintetizatorja zvoka. Tistim umetnikov, ki že imajo več inštrumentov, sintetizatorjev in efektov, pa bo OctoSens omogočil, da jih priključijo na svojo obstoječo opremo in pomnožijo njeno uporabnost: OctoSens bo lahko ločeno oddajal različne CV/gate signale ter ustvarjal MIDI informacije, ki jih lahko uporabimo za nadzorovanje več različnih zunanjih zvočil hkrati. OctoSens bo imel dimenzije Eurorack formata, kar pomeni, da ga bodo ljubitelji sintetizatorjev lahko vključili v svoje Eurorack ohišje(rack), možno pa ga bo vstaviti tudi v samostojno ohišje. Kompatibilen bo z zelo razširjenima mikrokontrolerjema Arduino micro in Teensy 3.2, kar pomeni, da bo dostopen širokemu krogu DIY navdušencev, ki bodo lahko uporabnost OctoSens-a še razširili z lastno kodo.

Praktični primer uporabe OctoSens-a

Želimo tempo prilagoditi svojemu srčnemu utripu, glasnost nadzirati z senzorjem za svetlobo, višino tonov pa spreminjati z gibanjem telesa? Senzorja utripa in svetlobe priključimo v ustrezne vhode analognih kanalov OctoSens-a, giroskop pa na enega digitalnih vhodov. S pritiskom večnamenskih gumbov priključene senzorje povežemo z željenimi parametri vgrajenega sintetizatorja in uporabimo vrtljive gumbe za kalibracijo senzorjev na takšno raven, ki bo omogočala muzikalno spreminjanje zvoka.

Poslanstvo OctoSens projekta

OctoSens bo tako inovativni in konkurenčni produkt na hitro razvijajočem se trgu elektronskih inštrumentov, hkrati pa bo v obliki delavnic omogočal udeležencem spoznavanje delovanja senzorjev, zvočne sinteze in osnov elektronike.

Namen projekta pa ni samo ustvariti produkt za komercialni namen, ampak tudi in predvsem ustvariti skupnost, ki v kreativnem procesu združuje različne generacije, interdisciplinarno povezuje ljudi različnih poklicev in zanimanj, ter služi nesebičnemu pretoku znanja med profesionalnimi inženirji, umetniki, študenti različnih smeri in navdušenci nad avdio-elektroniko.

Smaragdni tok

Miha Godec bo na PIFcampu nove tehnike snemanja 360-stopinjskih videov spojil z bistvom eko kina. Njegova namen bo gledalca potopiti v smaragdno doživetje ene najlepših rek v Evropi, reko Sočo, ki čez Triglavski narodni parka teče z lastnim tempom in ritmom. S 360 -stopinjsko kamero, potopljeno pod vodo, bo gledalcu ponudil edinstveno doživetje in navdihujoče poetično potovanje po nikoli videni rečni povvodni pokrajini.

Miha Godec je leta 2014 diplomiral na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, nakar je začel svojo profesionalno pot kot fotograf. Poleg fotografskega in umetniškega udejstvovanja je tudi predavatelj na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer poučuje fotografijo, prav tako pa samostojno izvaja izobraževalne znanstvene in umetniške delavnice ter predava o virtualni resničnosti. Godec v svoji ustvarjalni praksi, ki se giblje na presečišču znanosti, umetnosti in novih tehnologij, posveča veliko pozornosti razvoju novih interdisciplinarnih projektov, v okviru katerih eksperimentira s čiščenjem vode, raziskuje posledice antropogenega vpliva na vodne ekosisteme ter sonifikacijske lastnosti vode.

Pivo za hekerje

Eksperimentiranje z matematiko, znanostjo in tehnologijo poteka mnogo lažje, če zraven spijete veliko piva … Zato je varjenje piva popoln hobi za hekerja. Hekerji so odlični domači pivovarji!

Na delavnici se bomo spoznali z osnovami varjenja piva ter dobili vse informacije o tem, kako pripraviti pivo doma. Spoznali bomo opremo, recepte, postopke kuhanja, sanacije, strukturo vode, fermentacijo, pakiranje in degustacijo ter seveda vse odprtokodne tehnologije, ki vam bodo pomagale pri pripravi piva!

Priprava Pale Ale piva traja približno en mesec, mi pa bomo poskusili ustvariti pivo v petih dneh. Upamo, da bo naša New England style IPA bo s pomočjo norveških kvasovk pripravljena za uživanje do zaključka PIFcampa. To je naš izziv!

The workshop will be conducted over two days. The first, on the evening of day one, will be 5 hours in duration. We will cook beer into the night (with plenty of downtime where you can get back to your own projects). The next section will be on the penultimate morning of the camp when we will explore the magic of getting the bubbles into the beer and packaging it ready for drinking the next evening!

Delavnica bo potekala dva dni – prvi nedeljski večer, ko bomo pivo kuhali pozno v noč, ter predzadnje petkovo jutro, ko bomo raziskali čarobnost vnašanja mehurčkov v pivo in ga ustekleniči, da bo pripravljeno za pitje na zadnji večer!

Kdaj?
8. avgust, 17.00 – 22.00
13. avgust 13, 8.00 – 10.00

Delavnica je projekt Zavoda Rizom, vodi jo Rob Canning, pomagata pa mu Meta Živa Canning in Monika Pocrnjić.

Dr. Rhythm potrebuje nove možgane!

Doctor Rhythm 110 (DR-110) je zadnja, popolnoma analogna ritem mašina, ki jo je izdelal Roland. Leta 1983 je bila izdana pod hčerinsko družbo BOSS. Zvok je popolnoma analogen in nekako primerljiv s predhodnico TR-808, sekvencer pa je doigitalen. Zmogljivost tedanjih digitalnih naprav je zelo omejena v primerjavi z današnjo in tako je tudi s funkcionalnostjo DR-110: odlične analogne zvoke ni možno sestaviti v kompleksnejše ritme. Dr. Rhythm potrebuje nove možgane!

Mitja Cerkvenik je izdelal vmesnik z zelo zmogljivimi možgani STM32 družine H7, na katere je moč priključiti hkrati Launchpad mini in DR-110. S pomočjo Launchpad-a se bo vnašalo ritme v nove možgane, ki bodo pošiljali ritmične pulze v DR-110. Poseg v Doctor Rhythm bo zelo invaziven. Voicing Board bo ostal originalen, CPU Board in ohišje pa bosta zavržena. 

Ko bo pacient Doctor Rhythm pod kirurškim nožem, bo odlična priložnost še za dodatni poseg: zamenjavo določenih uporov s potenciometri in dodajanje kondenzatorjev na Voicing Board-u. Te modifikacije dodajo možnosti oblikovanja zvokov, ki jih DR-110 izvorno nima.

Operiral bo Mitja Cerkevnik aka jesusonecstasy.

Valoskop v2.0

Valoskop, projekt Janeza Grošlja, razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij oziroma prostor prenaša energijo, svetlobo, zvok, podatke… Specifika različnih pojavnih oblik valovanj, vsakovrstnih oscilacij okoli stabilnega ravnovesja, se navkljub njihovi siceršnji vsenavzočnosti kaže v tem, da so človeškim čutom nedosegljivi. Valoskop skuša tako gledalcu približati svet nevidnega; niz svetlobnih obročev, razporejenih v prostoru, tvori svetlobno abstrakcijo, katere namen je skozi preprosto, a vizualno učinkovito formo vzdramiti človekovo zavedanje in občudovanje tega zanimivega fenomena. Na PIFcampu bo delo prilagojeno lokalni specifiki in nadgrajeno z različnimi načini interakcije.

Delo je bilo razvito v sklopu festivala Svetlobna Gverila.

Lissajouseva DIY laserska delavnica

Sredi 19. stoletja je relativno mlad fizik iz Versaillesa poskušal navdušiti dame iz svojega spremstva, tako da je na uglaševalne vilice pritrdil dve majhni ogledali in na z njimi na steno risal vozlom podobne oblike. Dame nad njegovim početjem niso bile pretirano navdušene, fiziku pa se takrat še sanjalo ni, da ga bodo v 21. stoletju okronali za botra vektorske sinteze.

Omenjeni fizik ni bil nihče drug kot Jules Antoine Lissajous, ki s svojim odkritjem – Lissajousovo krivuljo, še danes navdušuje in vpliva na avdiovizualne umetnike.

Bernhard Rasinger in Václav Peloušek bosta na letošnjem PIFcampu monsieurju Lissajousu na čast reinterpretirala osnovno načelo njegove prvotne naprave in preko njegove zapuščine razkrivala lepoto dveh signalov v harmoniji – zasnovala bosta naredi sam laserski projektor, ki temelji na odklonskih zrcalih, pritrjenih na zvočnike. Vabljeni, da se pridružite razvoju skupnostnega projekta!

Projekt je del izmenjave Hyper Global / Hyper Local, v okviru pilotnega projekta MAX (Makers’ eXchange), ki ga podpira Evropska unija.

Glasba iz retrofuturističnega vesolja

beepblip (Ida Hiršenfelder) se na PIFcampu odpravlja na ekspedicijo v širno vesolje retrofuturističnega zvoka z obsežno gradnjo naredi-sam/a analognega sintetizatorja zvoka Music from Outer Space Sound Lab ULTIMATE. Sint vsebuje vse osnovne pa tudi malce razširjene gradnike za modularno sintezo. Projekt je poklon zapuščini pokojnega Raya Wilsona, ki je svoja vezja in znanje širokosrčno delil z DIY in DIWO skupnostjo ter ohranjal etiko nekomercialnega in avtorskega dela. Za Music from Outer Space Sound Lab ULTIMATE je objavil podroben opis izgradnje od lotanja do kalibracije. Tokom PifCampa bomo sledili njegovim stopinjam in poskušali poleteti v retro analogne zvočne nebule.

Sint s kirurško natančnostjo, kalibracijo in izbiro redkih in preciznih elektronskih elementov vsebuje tri glasbeno točne oscilatorje z napetostnim krmiljenjem (VCO), generator belega šuma, aktivni mikser, nizkonapetostni filter z napetostnim krmiljenjem (LP VCF), ojačevalec z napetostnim krmiljenjem (VCA), generator ovojnice (AR Env Gen), dva nizkofrekvenčna oscilatorja (LFO), odpiralni generator, vzorčenje in zadrževanje, glušilce zvoka.

V času, ko so projekcije za prihodnost vse bolj črnoglede, ko se je čas skrčil na neposredno realnost, v katereo dvomimo, me zanima, kakšne predstave bo proizvajal retrofuturistični zvok spojen z idilični naravnim okoljem ob smaragdno zeleni Soči. Retrofuturizem ni nostalgičen, temveč zahteva ponovno oceno tehnološkega razvoja.

»S sestavljanjem modulov, izvornih elementov in elementov za obdelavo zvoka (oscilatorjev, generatorjev in transformatorjev), z razporejanjem mikro intervalov, sintetizator zvoka naredi slišen sam procesa, samo produkcijo tega procesa in nas postavi v stik z drugimi elementi onstran zvočne snovi. … Sintetizator zvoka je s svojim doslednim delovanjem nadomestil ozemljitev v apriorni sintezni presoji: njegova sinteza je molekularna in kozmična, materialna in silna, ni oblika niti snov, niti ozemlje niti teritorij … da bi misel potovala, da bi jo naredili mobilno, jo naredili v silo kozmosa (na isti način kot pripravimo zvok, da potuje).«
— Deleuze, Gilles and Félix Guattari. A Thousand Plateaus. Capitalism and Schizophrenia