Projekt Juliana Cholleta izhaja iz njegovega navdušenja nad mikrobi in hakerskega pristopa k tehnologiji. Vključuje več znanstvenih disciplin (mikrobiologija, kemija, elektronika itd.) in je odlično izhodišče za pravi skupnosti PIFcamp projekt – nihče ne ve, kaj se bo na koncu iz njega razvilo!
Kaj je mikrobna gorivna celica? Mikrobne gorivne celice pretvarjajo kemično energijo, pridobljeno z bakterijskim metabolizmom, v električno energijo, ki jo je mogoče izmeriti in uporabiti za napajanje nizkonapetostnih naprav. Elektrogene (torej tiste, ki proizvajajo elektriko) bakterije najdemo v skoraj vseh kopenskih in vodnih ekosistemih, kjer opravljajo ključne funkcije pri razgradnji organske snovi, kroženju hranil in nastajanju biofilmov.
Projekt avtorja Thomasa Preindla ročne baterijske svetilke, ki se napajajo na dinamo, pretvarja v off-grid zvočne naprave, nekakšen hurdy-gurdy postapokaliptičnega sveta, sestavljen iz električnih svetilk in odpadne elektronike.
Rezultat projekta bo nekje med glasbenim instrumentom in ritualnim artefaktom kakofonije. Med igranjem instrumenta se gibanje roke neposredno prevede v napetost, ki jo prejme sintetizator, kar glasbeniku omogoča raziskovanje pestrih zvočnih krajin. Projekt si zamišlja svet brez baterij, kjer naprave dobivajo zgolj energijo, ki je proizvedena in situ.
Pop-up tatu studio se podnevi skriva pod senco dreves, ponoči pa postane oder za pripovedovanje zgodb o ustvarjanju. Studio Headless Pin je odprt za vse in vedno zaposluje. Dovolite tatu umetnikom, da vas začasno tetovirajo z dizajnom, ki najbolje oriše vaš trenutni projekt. Medtem ko delajo, spregovorite o svoji umetniški praksi. Kaj delate? Zakaj delate? Kakšne ideje lovite? Katere ideje lovijo vas?
Želite več kot le tatu? Vam je blizu ideja, da bi tudi sami postali začasni tatu umetniki? Pridružite se ekipi Spiel && Objekt in predstavili vam bodo svoja orodja in tehnike, postali boste del njihove družine in slogu – tetoviranje podnevi, pripovedovanje zgodb ponoči. Pomagajte jim zbrati, napisati in interpretirati še ostale zgodbe, ki jih želijo povedati!
Ko sonce zaide, se tatu studio spremeni v oder za pripovedovanje zgodb o ustvarjanju in izdelovanju.
Blaž Pavlica nadaljuje z lanskim projektom vzpostavitve DIY ambisonične kupole. Že lani je na Kupolo za porazdeljeno zazanavanje vgradil osem potrošniških zvočnikov in v Reaper DAW okolju z uporabo IEM VST vtičnikov uspešno vzpostavil sistem za reprodukcijo amisoničnih signalov.
Reproducirano zvočno polje na kupoli ima potreben nivo horizontalne spatializacije za približno lokalizacijo, a ne dovolj za natančno lokalizacijo virov. Nivo vertikalne spatializacije je dovolj velik za občutek vertikalnosti virov, a premajhen za njihovo lokalizacijo. Kljub pomankljivostim reprodukcija omogoča predvajanemu materialu posebno kvaliteto prostorskosti – tako ambisoničnim posnetkom glasbe kot tudi sintetiziranim zvokom.
Ambisonics je sferični prostorski zvočni format, ki lahko postavi zvoke ne samo na horizontalni nivo, ampak tudi vertikalni. Za razliko od drugih formatov, njegovi kanali ne prenašajo signalov za posamezne zvočnike, ampak predstavitev sferičnega zvočnega polja, ki je neodvisen od števila zvočnikov in končnega reprodukcijskega sistema. Zaradi tega omogoča ustvarjalcu zvoka, da razmišlja o sferični postavitvi zvoka in da se mu ni potrebno ukvarjati z končno reprodukcijo prostorskega zvoka. Hkrati pa odpira nove možnosti za raziskovanje sinteze zvoka in zvočnih efektov, saj vseprisotno stereo zvočno polje, ki predstavlja eno dimenzijo prostora razširi na tri dimenzije.
Blaž se je konec lanskega leta bolje spoznal z delovanjem ambisoničnega formata, saj je v njem sproduciral tri skladbe za diplomski film Ivane Vogrinc Vidali, Transnebesna železnica, nato pa se je letos začel intenzivneje ukvarjati z live-codingom v SuperColliderju, ki omogoča živo programiranje in performiranje z algoritmi za sintezo in procesiranje signalov. Njegov letošnji PIFcamp projekt bo tako ponovna postavitev kupole za razvoj ambisonične prostorske zvočne sinteze in procesiranje signalov ter ekperimentiral s sintezo zvočnih polj in raziskoval nove zvočne efekte, ki so mogoči v ambisoničnem formatu.
Ste že kdaj sestavili vezje iz pravične (faire trade) strojne opreme? Pridružite se avstrijski umetnici Stefanie Wuschitz pri grajenju naprave za sonificiranje najbolj aktivnih akupunkturnih točk na površini kože (brez iglic), ki jih lahko povežete tudi s programom Pure Data.
Delavnica spodbuja razmislek o možnostih uporabe zgolj tiste strojne opremo, ki je bila ustvarjena v pravičnih delovnih pogojih, njena proizvodnja ni škodovala okolju in ni del blagovnih verig, ki so povezane z rudarstvom. To je moč doseči, če uporabljamo elektronske komponente iz pravične trgovske verige, jih izdelamo sami ali jih recikliramo, za prevodnost pa uporabim kar svoja lastna telesa.
Petkova razpaljotka je terjala več žrtev: jutro se je začelo počasi in po kapljicah, a brez dežja! Katjina delavnica (drugi del) je obrodila prve sadove. Po noči preživeti v temnici smo po postopku cijanotipije že uzrli prve podobe: reka v Gambiji, pasji ljubljenček, Soča, maska.
Na polni delavnici z domačini sta Dario in Darja delila svoje izsledke in znanje na drugi strani Soče. Medtem nas je pod šotorom nas zadržala še zadnja v seriji delavnic Andrewa Quitmeyerja, na kateri smo uzrli mravlje v človeku do sedaj še neznani vlogi. Naselitev kolonij na telo in vmesnikov kot modnih dodatkov je uspela. Nosljive mravlje so hit poletne sezone. Dolce & Gabbana je demode, tu sta Simon & Andrew.
Tik po sončnem zahodu je Vaclav iz BASTL-ov na svojem nastopu pokazal, kako subtilna je lahko glasba iz DIY-instrumentov. Za trenutek smo si zaželeli, da ne bi prenehal ter bi lahko še ure poslušali blago dozirane ritme in besedila v milozvočni češčini. Kako se reče ‘še’ po češko?
Koncertu je sledil še AV-nastop Bernharda in Roba, ki je vključeval semple iz okolice reke ter projekcije na krošnjah drevesi. Zdelo se nam je, da so se drevesapremikala po sint ritmih in nas zibala v bokih. Publika je odšla domov “naspidirana” in pripravljena na zadnjo noč v PIFcampu. Del vzdušja s kampa bo Julian ponesel v Bohinjsko Bistrico, kjer bo izvedel delavnico mikroskopiranja.
Tako, konec je blizu. Pomirja nas misel na Lukov rotator okenskih cvetlic. Do prihodnjega PIFcamp-!
Petek je?! Soparno dopoldne je otvoril tradicionalni in obvezni PIFcamp sprehod. Skakanje v tolmune (skoraj) ledeno mrzle Soče je bilo rezervirano za najbolj pogumne in razgrete glave. Njihova cenjena imena hranimo v uredništvu!
Popoldne so PIFovci nadaljevali z delom. Rob Canning razvija orodje za glasbeni performans, ki se nanaša na geološke procese v dolini Soče.
V preteklih dneh je zbiral terenske posnetke in zvočne krajine okoliške pokrajine, z uporabo SuperCollider platforme za avdio sintezo in algoritmično komponiranje zvoka pa razvija sistem, s katerim bo lahko procesiral tudi glasbo drugih ustvarjalcev. nadejamo se, da ga bomo slišali uporabljati in improvizirati s sistemom tudi ob zaključku PIFcamp-a. Sprva naj bi omenjeno raziskovanje vodilo do izdaje kratkega EP-ja, vendar pa je PIFcamp odprl priložnost za povezovanje z raziskovanjem in projekti drugih udeležencev – Rob bo sistem preizkusil tudi v Blaževi DIY ambisonični kupoli. V skladu s svojo dosedanjo ustvarjalno etiko bo Rob vse medije dal v javno uporabo, pod licenco creative commons (klik).
Darja je pripravila delavnico izdelovanja hidrolatov, tinktur in mazil iz zdravilnih rastlin (med drugim arnika, rman, materina dušica), ki so jih v preteklih dneh PIFovci nabirali na okoliških travnikih.
Katja je PIFovce uvedla v cianotipijo, enega najzgodnejših fotografskih postopkov, katerega značilnost je modra barva končne podobe. Zato mu pravijo tudi modrotisk, tokratni pa je potekal na papirju. Glavni spojini sta amonijev železo citrat in kalijev železo cijanid. Gre za nekoč popularen proces prenosa podob, s pomočjo katere so letošnji PIFovci pod vodstvom mentorice razvili svoje lastne fotografije. Po uvodu v kemični postopek, smo se lotili dela. Nekateri so namesto s fotografijami (ki morajo biti ravno prav temne, ostre in izčiščene) podobe razvili iz travniških cvetlic in – letu 2020 primerno – iz zaščitne maske! Katjina delavnica bo na sporedu še v soboto, ko se podobe po kemične postopku posončijo.
Robertina in Miha sta stestirala protokol delavnice aquaforensic_2.0, ki sta jo skupaj razvijala tekom PIFcampa. Kot že nakazuje ime projekta, se vodna forenzika potaplja v pogosto zamolčane vsebine z dna morskih globin. Mentorja sta na razgibani in informativni delavnici predstavila razvoj projekta od samega začetka, ko sta Robertina in Gjino (Šutić – letos žal odsoten) izvajala preliminarne raziskave na terenu (Ars Electronica Linz, itd.) in preverjala vsebnost farmakoloških in toksičnih vsebin v rekah in morjih. “Farmakološke industrije odplaknjeni deli njihovih zdravil ne zanimajo”, pravi Robertina in dodaja “ta projekt odstira pogled na ta zamolčani del in morda je to korak v smer, ko lahko industrije začnejo razmišljati bolj trajnostno in manj škodljivo za okolje”. Miha je poleg mikroskopiranja mikroorganizomv predstavil tudi svoj izum z letošnjega kampa: sonificirano TSD testiranje tekočin, ki reagira na prevodnost. Princip je sledeč: več soli, več muzike! Maestro je sol dodajal po občutku.
Stella in Črt sta na daljavo popestrila večer prek spletnega prenosa v živo iz Ljubljane – avdio-video set, s katerim sta nastopila v Gali hali sta pripravljala tudi na PIFcampu.
Borbe v taroku je nenazadnje pospremil še avdio-vizualni impro posladek, ki so ga ad-hoc ponudili Rob, Klemens, Bernhard and Anja.
Zgodaj zjutraj je enajst PIFovcev in psička Dingo odrinilo na osemurno pohajkovanje po brezpotjih okoliških vrhov. Bernhard je v gorniški vnemi izgubil oba podplata, a za razgled s Čistega vrha je bilo vredno uničiti čevlje, so se ob vrnitvi strinjali utrujeni pohodniki.
Druga skupina je medtem obiskala kraj Breginj, čisto blizu italijanske meje in si tam ogledala Muzejsko zbirko Mazora, impresivno privatno zbirko z 11.000 eksponati iz okolice kraja in s poudarkom na obeh svetovnih vojnah. V Breginju se prav tako nahaja Breginjski muzej, kurioza in eden redkih primerov ohranjene gradnje kamnitih dvonadstropnih hiš, prepletene z ganki. Potres je večino hiš na tej strani meje uničil in jih nadomestil z montažnimi, za razliko od sosednjih Italijanov, ki so stare vase večinoma ohranjali. Obisku Breginja je sledil postanek v vasi Logje, kjer biva Poslednji muzej sodobne umetnosti. Vodi ga vizualni umetnik Damijan Kracina, eden od članov Društva za domače raziskave. Za ohladitev po dolgem dnevu je poskrbela hladna Nadiža.
Aktivnosti so se nadaljevale tudi v PIFbazi: Saša in Tilen Sepič sta četrtkovo dopoldne preživela v okoliških gozdovih, kjer sta nadaljevala snemanje nevidnih in neslišnih Mikomitoloških pokrajin gob in mikrobov z geofoni, hidrofoni, mikroskopom, termalno in infrardečo kamero. Video posnetki bodo del Sašinega projekta MycoMythologies, serije ontogenetskih mitoloških zgodb, video esejev in strojev. Serija raziskuje pretok snovi v gobnem miceliju. Ti služijo kot navdih za prakso grajenja novih mitov, ki bi nam omogočili drugačen premislek o pogojih in možnostih življenja v razvalinah kapitalizma.
Klemens Kohlweis je nadaljeval z medijsko arheološkim raziskovanjem EPROM čipov, ki so se uporabljali v obdobju od 80ih do srede 90ih, najdemo pa jih tudi v elektronskih bobnih, rabljenih v Pop glasbi tistega časa. Značilnost EPROM čipov je, da je silicijev del viden in izpostavljen, podatke pa je mogoče izbrisati z UV lučjo. Gre za večurni proces brisanja, med katerim Klemens čipe “igra”, ter opazuje, kako se “slišijo” podatki v procesu uničenja.
Klemens je sodeloval tudi v projektu Saše Spačal, ki na PIFcampu razvija projekt Bralnik svetlobe – delavnico, video tutorial in lab book. Klemens je za lab book Bralnik svetlobe pripravil dve shematiki za električno vezje. Bralnik svetlobe je enostaven fizičen vmesnik za sprožanje zvoka s pomočjo svetlobe. Tehnološki princip Bralnika svetlobe je bil razvit in uporabljen v Sašini umetniško-biotehnološki zvočni instalaciji Mycophone_unison (2013). Bralnik svetlobe je sedaj dostopen tudi na Github.
Andrew Quitmeyer, mentor delavnice izdelovanja interaktivnih mravljišč, je popoldne prek spleta predaval o varnem nameščanju mravljiščnih kolonij na telo. Četrtek je bil namenjen tudi iskanju mravljišč v okolici ter nabiranju mravelj.
