Avtor: malina

Laurent Malys: Body to Code

Na PIFcampu bo Laurent Malys nadaljeval delo na svoji predstavi Body to Code, znotraj katere spaja tehnike skladanja žive glasbe s plesom. Za potrebe projekta je Laurent izdelal protezo, s katero lahko na svoje roke pritrdi razcepljeno računalniško tipkovnico, kar mu omogoča tipkanje medtem, ko se prosto giblje in pleše.

Ta ironična in nepraktična transhumanistična predstava prikazuje kreativnost algoritmske in elektronske glasbe, kjer je celotna glasbena ekspresivnost izražena skozi gibanje telesa, hkrati pa predstava prevprašuje vmesniške povezave med ljudmi in stroji/instrumenti ter naš odnosu do tehničnih jezikov.

Tehnični del projekta vključuje tri programske komponente, ki so v zgodnji fazi razvoja in se bodo med PIFcampom še naprej razvijalein testirale:
– tui-seq: terminalski uporabniški vmesnik za kompozicijo in kodiranje v živo (z uporabo FoxDot in Supercolliderja)
– body2ctrl: niz orodij za računalniški vid, ki lahko prevedejo gibanje telesa v glasbeni nadzor
– ofxpartloop: “dogodkovno vodena” programska oprema za vizualizacijo glasbe (narejena v Openframeworks)

Laurent Malys ustvarja zvok in gibljive slike z algoritmi in elektroniko ter eksperimentira z različnimi načini mešanja glasbe, vizualnih podob in performansa (s kodiranjem v živo, digitalno in analogno sintezo, vektorsko sintezo, elektroniko, …)

Fransisca Tan: Okolje in hrana

Fransisca Tan je avstrijska oblikovalka kulinaričnih izkušenj z raznolikim izkušnjami s področja kognitivnih znanosti, komunikacije, gastronomije in medijske tehnologije. Z globoko zakoreninjeno strastjo do raziskovanja in kuriranja transformativnih človeških izkušenj, Fransisca uporablja senzorično moč hrane kot svoje platno. Kot umetnica, kreativna producentka in vodja mednarodnih projektov, si prizadeva spodbujati povezave med posamezniki iz različnih okolij, pri čemer krepi pomembnost skupnosti in empatije.

K sodelovanju vabi vse udeležence, da se skupaj poglobijo v vprašanja. Kako hrana in okolje oblikujeta naše interakcije? Kakšen vonj in okus ima prihodnost (hrane), bo vključevala uporabo vseh naših čutov? 

V sklopu kulinaričnega dogodka se bodo odvijali pogovori o različnih konceptih in izzivih, kot so živilski odpadki v odnosu z naravo, hekerski rituali in kulturne prakse v povezavi s hrano; pa tudi delavnice senzoričnega raziskovanja, ki presegajo tradicionalne kulinarične meje.

Eksperimentiranje z eholokacijo

Približno 1000 različnih vrst netopirjev za lov, navigacijo in komunikacijo uporablja eholokacijo. Ultrazvočni signali, ki jih oddajajo netopirji, so človeškemu sluhu sicer  nezaznavni, a jih z uporabo tehnologije lahko upočasnimo in prilagodimo naši percepciji. V sklopu PIFcampa bo Rodolfo Acosta Castro vodil delavnico, na kateri bodo udeleženci izdelali detektorje netopirjev in jih ob reki Soči iskali pozno v noč.

Ni netopirjev? Ni panike! Namesto pravih netopirjev lahko uporabimo tudi square-wave sintetizator zvoka.

Vabilo k soustvarjanju projekta PIFood 2023!

Letos bomo pregledali dokumentacijo prejšnjih PIFcampov, kar si lahko zamislimo, zberemo in povežemo ter strnemo pod okrilje PIFood – ideje, eksperimente, uspehe in neuspehe povezane s hrano. Cilj je bodočim eksperimentatorjem posredovati informacije o preteklih  aktinovnostih in letošnjim udeležencem ponuditi priložnost, da poustvarijo nekaj materiala v užitni obliki, kot so fermentirane korespondence in prebavljive ideje; razmišljati, reagirati in sodelovati z njim iz novih perspektiv. Pri tem se bomo posvetili tudi (razdrobljenim in ne v tem vrstnem redu) vprašanjem, kot so:

Kako se lahko povežemo s hrano in skozi hrano; z okoljem, ki nam daje hrano? Kako si skozi hrano lahko zamislimo oskrbo? Kako lahko razmišljamo o hrani kot o Drugem? Kaj se lahko naučimo iz konceptov, ki jih povezujemo s hranoto, v povezavi s kolektivnim pogledom na svet? Kakšno vlogo imata znanost in umetnost pri tem, kako uživamo, prebavljamo in hranimo naravni in družbeni svet, v katerem živimo? Kakšno hranilno vrednost nosi PIFcamp za lakoto domišljije?

Obudili bomo spomine in ponovno artikulirali nabiralniške sprehode, alternativne »club mate« fermentacije, limetine panirje, kruhke iz kislega testa, kavne kotičke, DIY inkubatorje za natto in tempeh, delavnice na odprtem ognju, koktajle s kombučo in sirupi, PIFnike (aka piknike), delavnice kuhanja piva in še več.

Glavne sestavine vsega naštetega so bili in ostajajo ljudje. Spomnili se bomo tudi preteklih udeležencev, raziskali njihovo delo in kaj je vplivalo na njihove PIFood aktivnosti, hkrati pa se bomo poskušali povezati s tistimi, ki fizično ne bodo prisotni, in se z njimi pogovarjali o diva večerjah, durain festivalih, žarih na plaži, obiskih destilarne, sadju v razsutem stanju, zidani gradnji in še čem.

Izvedeli bomo, kako je koncept PIFood nastal v sodelovanju z DiNaConom in kako je sodelovanje s PIFcamp kuhinjo oblikovalo njegovo identiteto. Udeleženci so vabljeni, da pomagajo pri pripravi dokumentacije, da vanjo prispevajo svoje gradivo in spomine, nove poglede nanjo, reinterpretacije ter ideje, poskuse, povezave… Prostor bo odprt za izmenjavo jedi, receptov in porajajočih vprašanj. Končna dokumentacija bo objavljena na blogu PIFood.club, potencilni sodelujoči pa se lahko že sedaj obrnejo na Ahaca (ahac@drmr.si) in se dogovorijo o načinih sodelovanja.

V spomin na pokojnega, a nikoli pozabljenega Daria, botra in inspiracije projekta PIFood <3

Trajnostnost v ustvarjanju

Izpusti in odpadki, pa če govorimo o trdnih, tekočih ali plinastih, so simptom neučinkovitosti, ki preveva naš vedno hitreje segrevajoči svet. Letos PIFcamp združuje moči z Ekologi brez meja, ki bodo poskrbeli za bolj krožni dogodek in osvetlili problematiko odpadkov. Tekom kampa bo potekal nadaljnji razvoj kalkulatorja ogljičnega odtisa za prihode na PIFcamp in sorodne dogodke. Razvit je bil v okviru projekta Rewilding Cultures z namenom, da se udeležence spodbuja k trajnostni mobilnosti in oceni skupno višino izpustov povezanih s prevozom.

Društvo Ekologi brez meja udejanja koncepte zero waste na ravni posameznikov, občin, države in organizacij — vključno s kulturnimi. V praksi to pomeni poglobljeno delo na zmanjševanju količin odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi ob hkratnem pogostem merjenju. Na PIFcampu bomo gostili Jako Kranjca, njihovega strokovnega vodjo, v prostem času pa raziskovalca nekoristnega sveta, razvijalca odprtokodnih rešitev in ljubitelja ugank, ki verjame v prost dostop do znanja.

Umetna inteligenca prisluhne drevesom

Nejc Trampuž, multimedijski umetnik mlajše generacije iz Slovenije, pripravlja delavnico ustvarjanja s pomočjo orodij umetne inteligence, katerih se poslužuje pri svojem ustvarjanju zadnjega leta in pol. Predstavil bo predvsem orodja, ki omogočajo generiranje animacij: odprtokodni Stable Diffusion (Deforum, ControlNet) v Automatic 1111 WebUI. Delavnica bo tudi prostor za deljenje znanj ostalih udeležencev ter za debato o družbi prihodnosti, ki nam jo prinaša umetna inteligenca na eni, ter ekološka grožnja na drugi strani.

Poleg delavnice je Trampužev cilj na PIFcampu delati na svojem projektu z delovnim naslovom Najprej moramo prisluhniti drevesom, ki nastaja pod okriljem delovne štipendije slovenskega Ministrstva za kulturo. Nastajajoči kratki eksperimentalni generativni animirani film, ustvarjen z asistenco umetne inteligence – tako scenarija, kot animacij – bo reflektiral družbene situacije v odnosu do okolja in ekosistema in snoval ter predstavljal sonaravne in trajnostne načine bivanja.

Projekt The River Knows umetniškega dvojca Swamp_Matter

Projekt preko spekulativne fikcije prevprašuje ekosistem in geološke formacije reke Soče in vpliv antropogenih faktorjev. Strugo ledeniške reke je voda oblikovala tisočletja v izjemne geološke formacije. V zadnjem času je vodostaj reke nizek zarad pogostih poletnih suš. S pomočjo 3D skeniranja in fotogrametrije bosta umetnici ustvarili digitalna razširitev pokrajine Soče s posebnim poudarkom na suhi strugi in ledeniških kamninah. Fizična pokrajina bo v digitalno prenesena s pomočjo senzorjev, ki bodo v realnem času beležili različne parametre (npr. zvok pokrajine, nivo vode, onesnaženost, padavine), kar bo posledično povzročalo popačenja in deformacije v digitalnem prostoru.

Duo Swamp_Matter sestavljata Eva Garibaldi (oblikovalka, raziskovalka) in Ana Laura Richter (interdisciplinarna umetnica, dramaturginja). Zanimajo ju predvsem ekološke teme; klimatske spremembe in vpliv Antropocena na ekosisteme, njuna umetniška praksa pa preizprašuje odnos ljudi do okoljskih sprememb, predvsem v konteksu geološkega časa skozi specifične obrobne in kapitalistično
neproduktivne pokrajine. Delujeta na preseku fizičnega in digitalnega.

OctoSens

V skupnostnem projektu OctoSens skupina navdušencev nad zvokom in tehnologijo pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl Instruments) združuje različne perspektive v snovanju vmesnika, ki bo omogočal simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav.

OctoSens

Razvoj multi-senzoričnega sintetizatorja zvoka je skupnosti projekt in del umetniške rezidence Zavoda Projekt Atol in Platforme konS.

Senzorji in glasba

Glasbeniki so od nekdaj stremeli k raziskovanju novih načinov oblikovanja zvoka. Razvoj tehnologij in njihova dostopnost so to raziskovanje še pospešili in omogočili, da v proces oblikovanja zvoka vključimo različne elektronske senzorje. Vendar pa velika množica različnih senzorjev in pomanjkanje praktičnih vmesnikov, od umetnika pogosto zahtevajo tehnično znanje ali nakup drage specializirane opreme, kar predstavlja oviro pri ustvarjanju.

Ta ovira nas je vzpodbudila, da raziskujemo načine, kako bi umetnikom omogočili, da pester nabor različnih senzorjev na enostaven in intuitiven način uporabijo za spreminjanje zvoka. Pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl instruments) smo kolektivno osnovali napravo, ki smo jo poimenovali OctoSens.

Kaj bo OctoSens?

S štirimi analognimi vhodi, dvema digitalnima in dvema vgrajenima senzorjema za dotik, bo OctoSens ponujal 8 načinov spreminjanja poljubnih parametrov zvoka hkrati. Vgrajen mikrofon, dva taktilna senzorja in digitalni sintetizator zvoka na mikrokontrolerju omogočajo, da lahko OctoSens uporabimo samostojno brez dodatnih senzorjev in drugih zvočil, potrebovali bomo zgolj zvočnik na katerega ga priključimo. Informacije, ki jih bodo senzorji posredovali OctoSens-u bomo lahko uporabili za digitalno upravljanje glasnosti, višine tona, filtriranje frekvenc in drugih funkcij vgrajenega sintetizatorja zvoka. Tistim umetnikov, ki že imajo več inštrumentov, sintetizatorjev in efektov, pa bo OctoSens omogočil, da jih priključijo na svojo obstoječo opremo in pomnožijo njeno uporabnost: OctoSens bo lahko ločeno oddajal različne CV/gate signale ter ustvarjal MIDI informacije, ki jih lahko uporabimo za nadzorovanje več različnih zunanjih zvočil hkrati. OctoSens bo imel dimenzije Eurorack formata, kar pomeni, da ga bodo ljubitelji sintetizatorjev lahko vključili v svoje Eurorack ohišje(rack), možno pa ga bo vstaviti tudi v samostojno ohišje. Kompatibilen bo z zelo razširjenima mikrokontrolerjema Arduino micro in Teensy 3.2, kar pomeni, da bo dostopen širokemu krogu DIY navdušencev, ki bodo lahko uporabnost OctoSens-a še razširili z lastno kodo.

Praktični primer uporabe OctoSens-a

Želimo tempo prilagoditi svojemu srčnemu utripu, glasnost nadzirati z senzorjem za svetlobo, višino tonov pa spreminjati z gibanjem telesa? Senzorja utripa in svetlobe priključimo v ustrezne vhode analognih kanalov OctoSens-a, giroskop pa na enega digitalnih vhodov. S pritiskom večnamenskih gumbov priključene senzorje povežemo z željenimi parametri vgrajenega sintetizatorja in uporabimo vrtljive gumbe za kalibracijo senzorjev na takšno raven, ki bo omogočala muzikalno spreminjanje zvoka.

Poslanstvo OctoSens projekta

OctoSens bo tako inovativni in konkurenčni produkt na hitro razvijajočem se trgu elektronskih inštrumentov, hkrati pa bo v obliki delavnic omogočal udeležencem spoznavanje delovanja senzorjev, zvočne sinteze in osnov elektronike.

Namen projekta pa ni samo ustvariti produkt za komercialni namen, ampak tudi in predvsem ustvariti skupnost, ki v kreativnem procesu združuje različne generacije, interdisciplinarno povezuje ljudi različnih poklicev in zanimanj, ter služi nesebičnemu pretoku znanja med profesionalnimi inženirji, umetniki, študenti različnih smeri in navdušenci nad avdio-elektroniko.