V dolini Soče, v neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega parka, se je že peto leto zapored na poletnem hekerskem kampu zbrala zasedba domačih in tujih medijskih, video in zvočnih ustvarjalcev, programerjev, inženirjev, teoretikov in znanstvenikov, ki se bo v tekočem tednu lotila samostojnih in skupnih projektov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije.
Tudi letos so pomemben del tabora izbrani mednarodno uveljavljeni mentorji, ki v mreži projektov delujejo kot nekakšna vozlišča in kritično naslavljajo področje skupnostnega dela, kreativne elektronike, interaktivnih tehnologij, ter učenja v naravi. Ker je tabor zasnovan po načelu horizontalnega deljenja znanja in ga vsebinsko organizirajo prav udeleženci sami, so se že prvi dan seznanili tudi s projekti, ki se jih nameravajo lotiti.
Skupaj nekje petdeset izbrancev letošnjega hekerskega kampa je tako uvodno popoldan preživelo v spoznavanju s taborom in njegovo okolico ter v medsebojnem spoznavanju. Dan pa se je po okusni večerji in ob zvokih glasbe, nekateri od udeležencev so že komaj čakali na prve jam sešne, prevesil v noč. Zadovoljni in polni pričakovanj, kaj bo prinesel teden pred nami, smo dan sklenili s prižigom tabornega ognja.
Projekt je interaktivna, prostoru prilagojena zvočna instalacija, ki bo tekom tabora nastajala v sodelovanju s PIFskupnostjo. Vrsto zvočnikov in svetlobnih senzorjev bomo namestili na drevesa v gozdu v neposredni bližini osrednjega dela tabora ter tako ustvarili zvočno krajino, ki se bo odzivala na svetlobo. Instalacijo bo mogoče izkusiti tako podnevi, saj prav takrat prihaja do nenehnih sprememb svetlobnih pogojev (premikanje sonca, oblaki, premikanje listov itd.), kot ponoči, ko bodo obiskovalci tabora prostor osvetljevali z raznimi svetili ter se tako povezali z instalacijo. Nočni scenarij bo delu dodal še eno zanimivo svetlobno dimenzijo, saj se bodo v prostor projicirale tudi sence udeležencev.
V času tabora bo Alexandros izvedel delavnico na temo vgrajenega zvočno-glasbenega programiranja in tehnologij, ki se bodo v projektu uporabljale. Interaktivni glasbeni sistem bo razvit na odprtokodni platformi majhnih računalnikov z zgolj enim vezjem (platforma Bela), ki je bila razvita prav za nizko-latenčni interaktivni zvok. Platforma ponuja visoko zmogljivo zvočno in senzorično procesiranje, ki ga ob drugih standardnih programskih okoljih za računalniško glasbo ali novomedijsko umetnost lahko izvajamo tudi v C ali Pure Dati. Udeleženci bodo pridobljeno znanje lahko uporabili pri bodočih interaktivnih projektih, ki so povezani z zvokom. Pure Data je prostodostopen in brezplačen, poganjamo ga lahko s prenosnim računalnikom ali s katerokoli drugo platformo (npr. Raspberry Pi), kar vnovič pomeni, da je mogoče pridobljeno znanje prenesti na druge projekte.
Tekom projekta bodo predstavljeni tudi različni koncepti zvočnega skladanja, eksperimentiranje s patchi za interaktivno procesiranje zvoka ter glasbeno skladnjo, razvijanje novih patchov, snemanje zvokov iz okolja z glavnim poudarkom na skupinskem soustvarjanju interaktivne zvočne krajine prek jam sessionov in medsebojne interakcije. Udeleženci naj s seboj prinesejo prenosne računalnike, na katere je mogoče naložiti in zagnati program Pure Data, ideje ter vse veščine, ki jih uporabljajo pri ustvarjanju svojih glasbenih projektov.
FM radio je star, hrupen in pogosto oklican za zastarelega, a vendar se zdi, da njegova uporaba nikoli zares ne zamre – z uporabo poceni sprejemnikov in FM funkcije na pametnih telefonih je danes njegova dostopnost še lažja kot v preteklosti!
Klemens Kohlweis bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike, ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih vezij. Ti bodo ojačali in se na okolico odzivali z mikrofoni in senzorji svetlobe ter vetra, s čimer bodo ustvarili slušno doživetje, ki je specifično za določeno točko v prostoru in času. Udeleženci so vabljeni, da na oddajnik priklopijo svoje lastne naprave in sodelujejo pri zaključnem zvočnem sprehodu.
Naš redni udeleženec Václav Peloušek že več kot 10 let ravija in izdeluje sintetizatorje zvoka, 6 let nazaj pa je ustanovil podjetje Bastl Instruments. Sicer se veliko ukvarja s fizičnim računalništvom in programiranjem mikrokontrolerjev, najpogosteje pa razvija različna orodja, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbo. Kot glasbenik bi letos svojo udeležbo na PIFcampu rad izkoristil kot priložnost, da v sodelovanju z drugimi udeleženci ustvarja elektronsko glasbe in morda celo glasbeni video. S seboj bo prinesel orodja, senzorje ter vmesnike, s katerimi bo stvari iz realnega sveta moč povezati v glasbene ekosisteme. Poleg tega pa bi nekaj časa rad namenil tudi razvoju ideje, kjer bi MIDI mikrokontroler povezal z mikrofonom in nanj igrali po principu, ki je soroden igranju na flavto.
Postavitev večkanalnega zvočnega performansa je z uporabo računalnika, primerne programske opremo in večkanalno zvočno kartico relativno enostavna. Kompaktna, a dražja alternativa računalniku je kombinacija različnih Eurorack modulov ali večje mešalne mize. Nekateri večkanalni zvočni vmesniki, ki omogočajo procesiranje zvoka z notranjim DSP-jem (EQ, kompresorji, limiterji) so prav tako primerne rešitve za upravljane brez računalnika.
Mapper Mitje Cerkvenika aka jesusonecstasy je naprava, ki poveže MIDI kontroler neposredno z zvočnim vmesnikom, torej brez računalnika, in omogoča dostop do notranjega DSP procesorja. Z avtomatizacijo parametrov, ki jih ponuja DSP mixer (level, aux sends in EQ) se lahko doseže prostorske psihoakustične efekte. Na zaključnem večeru PIFcampa bo jesusonecstasy izvedel večkanalni nastop z Mapperjem, ki bo z vizualnim performansom Kaje Kisilak in Lee Bradašević.
Slovenski interdisciplinarni umetnik in kreativni programer Tadej Droljcbo na PIFcampu razvijal dele svojega najnovejšega avdio-vizualnega projekta. Multidisciplinarno delo bo združevalo elektroakustično glasbo, digitalne vizualije, po meri oblikovan odrski objekt/instrument, meglico, zračne kompresorje in svetlobo iz različnih virov (laser, svetila z gibljivo glavo, zatemnilniki in stroboskopske luči), vsi ti elementi pa bodo medsebojno prepleteni in nadzorovani preko računalnika.
Synspecies
Tadej Droljc ustvarja v polju elektronske glasbe, računalniško-generiranega glasbeno-vizualnih kompozicij in drugih oblik novomedijske umetnosti. V najaktualnejših delih se usmerja predvsem v – čemur sam pravi – pluralistični pristop k avdiovizualni skladnji v realnem času, v okviru katerega hierarhije med zvokom in sliko soobstajajo v vsaki posamični skladbi.
Za samostojna in skupinska dela je prejel nagrado Edigma Semibreve ter bil v ožjem izboru za prejem nagrade Lumen 2018, študentske nagrade Lumen 2017 in štipendije Dennis Smalley za elektroakustično glasbo. Na madridskem Madatacu je prejel nagrado za najbolj obetavnega video umetnika. Nastopal in razstavljal je na festivalih, kot so Electronica, L.E.V. Festival, Brighton Digital Festival, Semibreve, Marché du Film – Festival de Cannes, Node or Athens Digital Arts Festival. Trenutno z Futurelabom, ki deluje v okviru Ars Electronice, sodeluje pri projektu Immersify.
Imate dovolj zaprtih prostorov? Pridružite se Oliviji Kotsifi in si ustvarite svoj lasten studio v naravi!
Olivia Kotsifa je oblikovalka, ustvarjalka in arhitekta, ki veliko potuje, zato je večina njenega umetniškega dela usmerjena v preučevanje in oblikovanje mobilnih delovnih okolij. Na letošnjem PIFcampu se bo osredotočila na izdelavo zunanjega pohištva, ki bo udeležencem tabora omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa bližje naravi. Olivia verjame, da moramo, ko govorimo o prihodnosti dela, razmišljati o prihodnosti naših delovnih prostorov. Njen premislek vodi v oblikovanje prilagodljivih in mobilnih rešitev v naravi.
Projekt je nadaljevanje Olivijine umetniške rezidence, ki jo je februarja letos gostilo Društvo Ljudmila.
Vključenost v naravni habitat alpskega območja je že od samih PIFcamp začetkov namigovala, da bodo prehranjevalne navade tehnološko motiviranih udeležencev v veliki meri določene z bližnjo okolico. To se je zgodilo postopoma in brez posebnega načrta. Skozi čas je proces PIFhrane fermentiral iz sedimentov in danes kliče po destilaciji v nove oblike. PIFhrana kot taka zajema prakse, poskuse, raziskovanja in opazovanja v zvezi z vso PIFcamp prehrano, ki se je v preteklih letih manifestirala skozi projekte kot so PIFvečerje, PIFnabiralništvo in PIFermentacija.
Letos si prizadevamo k vzpostavitvi smernic za celostni pristop k razumevanju našega odnosa do hrane. To načrtujemo z dvema, za zdaj večinoma ločenima pododdelkoma: PIFkuhinje in PIFoodLab-a. Ideja za prihodnost je, da se oba prepleteta v samozadosten koncept PIFhrane, letos pa se bomo posvetili konceptu PIFoodLab-a, s poudarkom na hekanju okoliškega habitata užitnih divjih rastlin za kasnejšo uporabo v fermentacijskih procesih. Spodaj lahko poiščete nekaj konkretnih zamisli, ki se jih bomo lotili.
PIFhrana 2019
Nabiralništvo & mapiranje
Označili bomo rastišča okoliških užitnih divjih rastlin. Udeležence spodbujamo, da predlagajo in pomagajo pri izbiri ustreznih orodij in pomagajo pri mapiranju z Dariem Cortesejem.
Izdelovanje sirupov
Sirupi za kasnejšo fermentacijo bodo pripravljeni iz lokalnih užitnih rastlin – predlagajte svoje recepte in želje!
Degustacija kave in čajev
Udeleženci naj za potrebe degustacij prinesejo svoje izbrane kave in čaje, ki jih lahko uporabimo tudi kot osnovo za fermentacijo kombuche in vodnega kefirja. Na voljo bo osnovna oprema za pripravo različnih stilov: chemex, aeropress, vodni kotel, mlin za kavo, čajnik. Dodatna ideja je izdelava kompleta za kavo s hladnim kapljanjem (PIFdrip) in/ali hladno kavo (PIFbrew).
Fermentacija kombuche in vodnega kefirja
Na začetku tedna bomo pripravili delavnico priprave različnih čajnev in kavnih kombucha fermentov, ki bodo pripravljeni do konca tedna, pri tem pa bomo degustirali predhodno pripravljene zvarke. Redno bomo pripravljali tudi svež vodni kefir, ker za fermentacijo potrebuje manj časa.
PIFermentirani koktelj
Vsi zgoraj navedeni fermentacijski poskusi bodo uporabljeni v eksperimentalnem koktajlu, s ciljem najti najbolj domišljavo fermentirano kombinacijo.
Kimchi in ostala fermentirana zelenjava
Začeli bomo z vprašanjem, kako narediti kimchi zgolj z uporabo lokalnih sestavin, pri čemer se zastavljajo tako večja geo-zgodovinska vprašanja, npr. koliko skupnega imata kimchi in kislo zelje ter kakšen pomen ima slednji pri ohranjanju lokalnih tradicij.
Fermetacije s kislim testom
Fokus bo na izmenjavi znanja o peki kruha in drugih kislih fermentov zgolj z uporabo odprtega ognja – brez kuhinjskih aparatov in pečic. Udeležence spodbujamo, da s seboj prinesejo lastno bazo za kislo testo.
Udeležba & dokumentacija
To so zgolj nekatere izmed ideje, ki jih je mogoče obravnavati v okviru koncepta PIFhrane, vsaki dodatni predlogi in komentarji so več kot dobrodošli.
Končna ideja je pripraviti zbirko oziroma priročnik PIFhrane, ki se bo tekom prihodnjih ediciji PIFcampa lahko nadgrajeval.
Koordinacijo dejavnosti PIFhrane vodi Ahac (ahac@drmr.si), na katerega se lahko predhodno obrnete tudi glede dodatnih zahtev in vprašanj.
HUMUS sapiens je odprta platforma za raziskovanje in preučevanje prsti, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt “hekerski duh”, tekom praktičnih raziskav pa spodbuja kritične družbene izzive in razmislek o aktualnih znanstvenih diskurzih.
Prst je resnično zapleten in dinamičen ekosistem – je nenehno spreminjajoča se mešanica mineralov, živih organizmov, razkrajajočih organskih snovi, zraka in vode. Je živa koža našega planeta, ki omogoča nastanek novih oblik življenja in vključujejo hranila, ki so jih tam pustili organizmi preteklosti.
Vpliv človeka na tla, zlasti intenzivne kmetijske prakse (krčenje gozdov, prekomerna paša, uporaba agrokemikalij itd.) in urbanizacija, vodita do škodljivega zbijanja strukture tal, razgradnje hranil in onesnaženja – in nenazadnje razpada teh ekosistemov in erodiranja prsti do neplodne puščave. HUMUS sapiens si prizadeva te probleme ponovno preučiti z vidika ekosistema in podpreti prehod paradigme iz antropocentrične ideologije k bolj biocentrični filozofiji življenja.
