PIFcamp

█▄▀ █░█ █▄▄ █░█ █▀   █▄▄ ▄▀█ █▀ █▀▀
█░█ █▄█ █▄█ █▄█ ▄█   █▄█ █▀█ ▄█ ██▄

Odprta eksperimentalna platforma

KUbUS bASE je interdisciplinarna in raziskovalno naravna platforma ter socialna struktura, ki bo tekom PIFcampa na voljo za uporabo, raziskovanje novih formatov, druženju, sodelovanju in izmenjavi idej. Oblika odprte kocke lahko služi kot delavnica, dnevna soba, prostor za nastope, zvočna instalacija ali pa kot projekcijska površina.

KUBUS odseva vrednosti in dejavnosti Setzkasten Wien — dunajske delavnice, rezidenčnega prostora in prizorišča za nastope, ki zadnjih deset let razvija in spodbuja svoje lastne eksperimentalne pristope. Pobudnik projekta je Stefan Voglsinger, ki stremi k ustvarjanju prostora za skupnostne prakse in eksperimentiranje.

Stefan bo na PIFcamp pripeljal naslednje projekte:

• Analogno snemanje, razvijanje in projiciranje 16mm filma,
• Gradnja reaktivnega omrežja s sončno energijo napajanih utripajočih sprožilcev s solenoidi, motorji in releji za resonanco jeklene površine skulpture bASE,
• Izleti za terensko snemanje z uporabo lastnoročno izdelanih mikrofonov in deljenje znanja o zvočnem snemanju in eksperimentalni glasbi.

Ionosferska antena je velika bakrena tuljava, zasnovana za zajemanje prasketanja sončnega elektromagnetnega sevanja. Pod vodstvom zvočne umetnice beepblip bodo v sklopu projekta zgrajene tri različice antene različnih velikosti, da bi preizkusili, katera najbolje zajame glasbo zvezd, šibke elektromagnetne dogodke in neslišne atmosferske zelo nizke frekvence. Sama antena naj bi med poletnimi nevihtami omogočila tudi sonifikacijo ‘žvižgaških’ valov, ki lahko vplivajo na delce v sevalnem pasu ter povzročijo njihovo spuščanje na ionosfero.

beepblip [Ida Hiršenfelder] je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimantalna glasba in zvočno prostorjenje. Bila je članica zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra (2011–2015), trenutno pa je članica skupine Jata C, ki raziskuje bioakustiko in zvočne ekologije (2018–) in skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo. Študirala je sonologijo na Kraljevem konservatoriju v Haagu.

Prst, zemlja, umazanija, blato… precej vsakdanje stvari, po katerih hodimo, na njih sedimo in včasih celo spimo. Na njih gojimo hrano in pokopavamo mrtve; temelj, ki na našem planetu omogoča osnovo za življenje – razen morda za nekatere vodne živali. Ta skrivnostna snov je povsod, a večina ljudi ji ne posveča pretirane pozornosti.

Letošnji PIFrezident Julian Chollet pa raziskuje ravno ta podcenjeni svet pod našimi nogami. S pomočjo tehnike kromatografije je mogoče za žlico zemlje spremeniti v živahno sliko, ki osvetli sestavo prsti: minerale, organski material, mikrobno aktivnost itd.

Od vzorčenja do razvoja krom, bodo dvodnevna praktična raziskovanja prsti na PIFcampu imela dovolj odmorov in časa za debate ter vprašanja. Delavnica je še v eksperimentalni fazi, zato so vaši odzivi in ideje zelo dobrodošli!

Elektrosluch Mini City je DIY komplet za izdelavo odprtokodne naprave, ki omogoča poslušanje elektromagnetnega spektra. Omogoča odkrivanje zvočnih svetov elektromagnetnih polj, ki nas obdajajo na vsakem koraku. Njegova uporaba je nadvse preprosta – samo priklopite slušalke in že lahko raziskujete. Koncept in elektroniko naprave je razvil Jonáš Gruska.

Komplet je zelo enostaven za sestavo, nanj je potrebno zalotati le nekaj komponent, kar je zelo dobro izhodišče za pridobivanje osnovnih spajkalnih veščin in uvod branja shematik. Skozi delavnico vas bo vodil stari znanec PIFcampa Bernhard Rasinger. S seboj ne pozabite prinesti slušalk s TRS priključkom.

In nikoli ne pozabite: “to let there be a comparator at the input!”

Projekt p/q Inga Randolfa uporablja periodične decimalne številke in njihove ponavljajoče se vzorce kot ritem. Za to uporablja algoritem za prepoznavanje vzorcev, ki v deli praštevila in najde ponavljajoče se vzorce. Ti vzorci so nato uporabljeni kot vhodni signali ritem mašine.

Racionalna števila so števila, ki jih lahko zapišemo kot razmerje dveh celih števil (npr. 1/3). Nekatera racionalna števila so decimalna števila, ki se bodisi končajo po določenem številu mest (npr. 1,25) ali se ponavljajo (npr. 0,3333…). Praštevila so cela števila, ki so deljiva le z enim ali sama s seboj. Vsako nepraštevilo je sestavljeno iz praštevil. Praštevila so gradniki sveta celih števil.

Cilj projekta je raziskati, kakšni ritme lahko proizvede dotični eksperiment.

Kaj imata skupnega molekularna gastronomija in biofabrikacija in kakšno vlogo imajo te tehnike pri izdelavi mehkih robotov?

S svojim PIFprojektom želi Marisa Satsia svoje raziskave prenašanja tehnik molekularne gastronomije in biofabrikacije v izdelavo mehkih robotov in napihljivih objektov. Delala in raziskovala bo z naravnimi polimeri, pripravljala in napihovala biomateriale ter eksperimentirala z različnimi tehnikami spajanja in tesnjenja. Če vas projekt zanima, se ji brez zadržkov pridružite!

Da strojna oprema v naših pametnih napravah vsebuje ne samo plastiko, ampak tudi konfliktne minerale, kot so volfram, kositer, tantal, srebro in zlato, je javna skrivnost. Zato tehnologija ni nevtralna. V sklopu delavnice bodo udeleženci raziskovali alternativno strojno opremo iz lokalno pridobljenih materialov, tako imenovano etično strojno opremo, v namen razvijanja in raziskovanja trajnostnih praksah v korist narave in ljudi.

Delavnica bo vključevala izdelavo tiskanega vezja iz divje lokalne gline, pri čemer bo kot glavni električni vodnik uporabljeno reciklirano srebro. Nadalje bodo udeleženci vezja modelirali, jih poslikali in žgali na PIFcamp ognjišču. Zaspajkali elektronske komponente in preizkusili vezje za interaktivno mikrokontrolersko ploščo, ki lahko nadzoruje digitalne in analogne senzorje kot vhode ter zvočnike, LED-diode in motorje kot izhode (podobno kot Arduino). Delavnico bo vodila Patrícia J. Reis (Mz*Baltazar’s Lab).

Tamara Lašič Jurković je interdisciplinarna oblikovalka, raziskovalka in asistentka na ALUO, specializirana za teorijo oblikovanja. V sklopu svoje udeležbe na 10. ediciji PIFcampa načrtuje izvedbo delavnice na temo izgradnje lokalne različice skupnostne igre Left With a Memory, predstavitev svojega projekta Hacked Meditation in izpopolitev teme svojega doktorata. Vsa tri prizadevanja—doktorska tema in oba projekta—temeljijo na posthumanistični teoriji v smislu preseganja na človeka osredotočenih pristopov oblikovanja, prevpraševanja antropocentričnih prepričanj, prepoznavanja medsebojne povezanosti »mreže življenja« in razumevanja človeške odvisnosti od naravnih ekosistemov in drugih biotskih organizmov. Hacked Meditation je vodena avdio meditacija, ki postavlja pod vprašaj ekskluzivnost in definicijo človeškega bitja z raziskovanjem življenja mikrobov znotraj in zunaj naših teles. Left With a Memory je skupnostno zasnovana, izobraževalna spominska igra, ki poudarja presenetljivo visoko število ogroženih vrst na rdečem seznamu kot posledico uničevalnih človeških dejavnosti. Njen fokus bo na raziskovanju, kako lahko metode razvoja strateških družabnih iger uporabimo v posthumanističnem oblikovalskem procesu in ali so družabne igre lahko učinkovito učilo za uvajanje posthumanistične perspektive v oblikovanju.

Ste že kdaj obdržali kos tehnologije dolgo po tem, ko je že zdavnaj izgubila svojo uporabnost? Predpotopni mobitel, ki spoh nima možnosti povezave z internetom, kasetofon, ki je izgubljen v digitalni dobi ali filmski fotoaparat, ki ste ga prejeli od prijatelja, a že dolgo ne deluje več?

Takšne in drugačne relikvije šepetajo zgodbe o našem nenehno razvijajočem se odnosu z digitalnim svetom. Vizualna umetnica Sabina Suru in kurator Andrei Tudose iz romunske art-tech organizacije Marginal bosta na PIFcampu predstavila projekta Places of Care, v sklopu katerega vabita vse udeležence, da raziskujejo tihe pripovedi in se z občutkom poslovijo od svoje starajoče se tehnologije. Projekt prevprašuje tradicionalne poglede na tehnologijo, spodbuja globlje razumevanje kompleksnega ekosistema tehnološkega razvoja, poudarja pomembnost skrbi za tehnologijo ter spodbuja prehod k bolj odgovornemu pristopu k upravljanju virov v tehnološkem sektorju in širše, s čimer odpira pogovore o ekološkem odtisu tehnologije in potrebi po trajnostnih praksah pri njeni proizvodnji in odlaganju.

Oh, mimogrede, ko že govorimo o odlaganju – kakšen je vaš odnos do odpadkov? Ne mislimo e-odpadkov (zaenkrat!), ampak bio-odpadkov, ki rastejo pred našimi očmi. Si lahko zamislite  preobrazbo teh vsakodnevnih odpadkov v bioplastiko, namesto vseprisotne plastike, današnjega sovražnika številka ena, narejene iz kemikalij na osnovi fosilnih goriv

Kaj sploh je bioplastika? Je material, pridobljen iz obnovljivih virov, kot so rastlinski škrobi ali rastlinske maščobe, ki ponuja bolj trajnostno alternativo svojemu naftnemu nasprotniku. V sklopu praktičnih delavnic si bomo umazali roke (v dobrem smislu!) in eksperimentirali s temi inovativnimi materiali. Bioplastiko bomo izdelovali iz vsakodnevnih materialov, kot so agar agar, moka, kuhinjski ostanki in ostali biološki odpadki, ki jih bomo našli v kampu.

Ti materiali bodo postali nežni pokrovi za vaše zapuščene tehnologije (prosim, prinesite jih s seboj!), okolju prijazna pogrebna oblačila, ki ne bodo le počastila naših zavrženih naprav, ampak bodo tudi gradniki večje umetniške instalacije. Ja, vaši e-odpadki bodo našli svoj končni počitek v Tehničnem muzeju v Bukarešti oktobra, za razstavo Kraji skrbi, dokaz našega tehnološkega ekosistema in naših možnosti za odgovorno potrošnjo.

Vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju projekta!